Izgubljena

Izgubila sem se in ne najdem poti
iz širnega gozda pričakovanj;
vsaka se steza prava mi zdi,
a vedno bolj se izgubljam vanj.

Kadar sonce za oblak se skrije,
postane grozeč in teman …
ozka steza v globel se vije
in vsak korak je bolj neznan.

V mraku strašljiv odmeva skovik,
iz grmovja grozeče momlja,
v grlu zataknjen krik
mi dihati ne da.

Zapihaj veter, odženi oblak,
da najdem pot iz gozda sanj,
nenehnih zmot in napak,
da nikdar več ne zaidem vanj.