VIRUS IDEJ

Irena Latin

Čudež nasmeha

Čuden čas je ta »koronačas«. Med tednom je vse nabasano s šolo – delaj s svojima otrokoma, ki sta brez motivacije, pošiljaj navodila drugim otrokom, za katere ne veš, če razumejo, kar jim pošiljaš …

Narava je vedno pobeg iz vseh norosti tega sveta. Na poti do narave srečaš še sosede, ki jih sicer le od daleč pozdraviš, a si vzameš čas za pogovor. Ni mi ga žal – ljudje so veseli, če si lahko zapolnijo čas s pogovori, pa čeprav le na dva do pet metrov. Želim si, da bi tudi izven tega izoliranega obdobja imela čas za te ljudi in malenkostne pogovore, ko veš, da boš pri sosedi dobil kvas, če ga zmanjka v trgovini.

Poslovim se in grem naprej na pot proti gozdu. Prijazno pozdravim vse mimoidoče – zdi se mi, da je lepo pozdraviti vsakogar, ki ga zdaj srečaš, kot da smo v gorah. Ker grem pogosto po isti poti, začutim ljubezen med dvema zakoncema, ki gresta en z berglami, drugi pa z odraslo hojco od doma do mosta čez reko. Ljubezen in vztrajnost sta vzpodbudili tega možakarja, da je po bolezni zmogel iz vozička na bergle. Taka ljubezen med njima res poboža srce. Grem dalje, da pridem do mosta. Po lenobni reki veselo plavajo parčki v živalski podobi – race in racmani. Tudi med njimi je prisotna prav posebna ljubezen, ki lahko navdahne človeka.

V naravi pozabim na ta nori čas. Ob reki se usedem na tla in naslonim na drevo. Blizu priplava ščuka, drugič krap, pridejo race, čutim se del narave, glava »na off«. Zaprem oči, poslušam ptičje petje, brenčanje čebel … Čista meditacija.

Treba bo nazaj, ampak zdaj je lažje, saj sem napolnjena z naravo. Na poti nazaj srečujem manj ljudi. Pridem domov, po grlu mi steče voda, ugriznem v jabolko. Pa poglejmo, če je kaj novega na mailu – prispevki učencev, ki so jih poslali starši: »Otroci so delali po navodilih, temu gre pa dobro matematika, pa kakšne lepe pisane črke, doma so zaigrali tisto igrico, ki sem jim jo poslala, s starši delajo na vrtu, pa še učili smo se o tem, z veseljem so narisali risbice za rojstni dan sošolca …« Ob tem starši sporočajo: »Učiteljica, hvala za vaš trud, ko bi le vedeli, kako je naš vesel, kako se mu svetijo oči, ko ga pohvalite …« Solze mi tečejo po licih, ganjena sem. Čeprav smo daleč stran, smo morda še bolj povezani.

Na daleč objamem vse svoje šolske otroke in si želim, da bi ostali tako povezani tudi, ko se vrnemo v šolo. Zdaj me čaka drugo delo – tudi moja domača sončka potrebujeta nasmeh na obrazu.

 

Knjiga VIRUS IDEJ je inspiracija vsem, ki se vrtijo v krogu obupa, strahu in žalosti. Pokaže nam, kako biti sam sebi motivator, kako zagnati pozitivno naravnanost znotraj našega ustroja.

Naročilo knjige >>

MALA KNJIGICA SMEHA IN NAVDIHA

<p style=”text-align: center;”>Brezplačna knjigica, ki vas bo nasmejala in navdihnila. V njej boste našli nekaj za srce, nekaj za razmislek, nekaj za um, nekaj za dušo …</p>

KLIKNITE ZA PRENOS