VIRUS IDEJ

Maja Ilijavec

Čas se je ustavil = čas za spremembe

Prišlo je obdobje, ki ga je bilo zlovešče pričakovati kot v kakšni znanstveni fantastiki nekje v zelo oddaljeni prihodnosti. Zaprli so nas v naše domove in osamili od ljudi, s katerimi smo sicer v vsakdanjem stiku. Pogled skozi okno človeku pove, da se zunaj nič ne dogaja. Nikjer ni nikogar, glasovi so potihnili, prometa skorajda ni, še pogled v nebo pove, da so letala ostala prizemljena. In človeka to lahko navda s strahom, brezmejnim obupom. Čas se je ustavil.  Vsaj navidezno.

Ko človek takole stremi skozi okno in opazuje nič – ker dejansko ni kaj opazovati – kar naenkrat zasliši zvoke narave. Ko ljudje potihnemo, pridejo na vrsto živali in narava. Petje ptic in šumenje vetra sta postala glasnejša. Izostrile so se barve okolja in neba – slednje je sinje modro, brez belih črt, ki jih za seboj puščajo letala. Trava je močno zelena, pokončna, nepokošena, na njej pa nešteto raznobarvnih cvetlic, nad katerimi mrgoli čebel in metuljev. Virus je prišel v najbolj primernem času: ko se zimska depresija počasi umika prebujajoči pomladanski naravi. Ko vse brsti in cveti. Letos res zelo intenzivno. Morda je vsako leto tako, pa komaj letos to bolj opazimo? Ker imamo čas in smo bili prisiljeni ustaviti se v zavetju svojega doma, kjer lahko samo opazujemo okolico. Morda to letos res lažje opazimo, a zelo verjetno je, da si je tudi narava v tem kratkem času odpočila in se vsaj delno regenerirala od našega vsakodnevnega onesnaževanja.

S tem, ko smo zaprti v svoje domove, smo »obsojeni« na družbo svojih najbližjih in imamo čas, ki nam je podarjen. Ko smo srečni, da čas preživljamo izključno z ljudmi, ki smo si jih izmed sedmih milijard ljudi izbrali sami. Ker so to naši partnerji in otroci. Samo mi smo lahko neprestano skupaj, brez kogarkoli drugega. Vsi ostali so vsaj z vidika fizične dostopnosti postali popolnoma nepomembni. Le najožji člani družine smo skupaj 24 ur na dan, vsak dan. Brez premora, brez možnosti izogibanja. In če izkoristimo to danost, ugotovimo, kakšni smo vsi, prav globoko v našem bistvu. Spoznamo se do obisti. Začnemo si popolnoma in brezpogojno zaupati – ne samo površinsko, kot do zdaj, ampak čisto zares. Ugotavljamo, da nas veselijo iste stvari, ker iščemo in ustvarjamo nove skupne poti, ki so namenjene samo nam.

Sprehodi in odkrivanje lastnega kraja, urejanje okolice svojega doma. To so trenutne možnosti bivanja zunaj, ki smo jih ljudje dodobra izkoristili. Že na zunaj je očitno, da je to tudi čas sprememb, ko je okolica bolj urejena, lepša, boljša. In ko zmanjka dela zunaj ali ko se ga naveličamo, je čas za delo znotraj. Ko uredimo dom in njegovo okolico, nam preostane še čas za delo na sebi – čas, ki si ga sicer nikoli ne vzamemo, ker smo preobremenjeni z vsakdanjimi obveznostmi. Zdaj imamo čas za izvajanje sprostitvenih tehnik in počivanje. Za pogovore s svojimi ljudmi in s samimi seboj. Za misli, načrte, tišino in samo bivanje. Za užitke, ustvarjanje, urjenje novih spretnosti in veščin. Za boljše nas. Zdaj je čas za spremembe na boljše.

Knjiga VIRUS IDEJ je inspiracija vsem, ki se vrtijo v krogu obupa, strahu in žalosti. Pokaže nam, kako biti sam sebi motivator, kako zagnati pozitivno naravnanost znotraj našega ustroja.

Naročilo knjige >>

MALA KNJIGICA SMEHA IN NAVDIHA

<p style=”text-align: center;”>Brezplačna knjigica, ki vas bo nasmejala in navdihnila. V njej boste našli nekaj za srce, nekaj za razmislek, nekaj za um, nekaj za dušo …</p>

KLIKNITE ZA PRENOS