Carpe diem

Nabiram mehke, žareče koške,
preden postanejo puhasta semena.
Prsti so rumeni, lepljivi, grenki.
Ob vznožju hriba poje kos,
skrit v vejah divje češnje.
Oblečem se v njene cvetove
in ležim pod puhastim svodom.
Veter vsake toliko prinese tisti
posebni vonj divjih cvetov
in ob brenčanju čebel
zapleševa rumbo.

Počasi grizljam kislico
in sesam njeno sočnost
in sladkost minule mladosti
in razkošje, ki ga imam.

Ne postavljam si vprašanj,
ne mučim se z odgovori.
Samo pustim,
da me preprostost
ziblje po svoje.