Se spomniš?

Se spomniš časov, ko brez zaščitnih mask okol’ smo hodili
in na fešti vsi iz enega kozarca pili?

Ko smo lahko v različne kraje potovali,
kar tako, k prijateljici na kapučino
ali pa, če smo kaj potrebovali,
ker v naši občini pač ni takšne trgovine?

Ko se ljudje še nismo drug drugega bali,
smo se radi srečevali in celo rokovali?
Tud’ poljub na lice ni bil noben problem.

Se spomniš, ko smeli na pogreb smo od prijatelja, soseda, znanca,
in ne samo od dedka, strica in bratranca?

Ko so upokojenci lahko kadarkoli nakupovali
in jih varnostniki niso domov poslali,
če so minuto čez deset želeli po kruh?

Pa ohcet – to bila zabava je taprava!
Se pelo in plesalo je do jutra,
od razkuževanja grla je bolela glava.

Se spomniš?
Jaz tudi!

Zdi se, kot bilo bi včeraj …
Je pa jasno nekaj –
spremembe že od nekdaj so in bodo zmeraj.

Iz tega lahko marsikaj se naučimo,
če si le dovolj želimo
in kaj v tej smeri naredimo.

Kar prej smo počeli,
morda ni bilo prav –
bo treba drugače,
čeprav nam je žal.